Odgovore in Chiraca lahko beremo kot samokritično priznanje, da ima evropska diplomacija v resnici nekoliko slabo vest. Hkrati pa bi lahko v odgovorih našli tudi diplomatsko zapakiran očitek, da predsednik republike ni dovolj seznanjen z dejavnostjo evropske diplomacije v tretjem svetu.
Ob predsednikovem prizadevanju, da bi svet spremenil na bolje, vendarle ne gre spregledati, da je podprl vladno odločitev o napotitvi vojaških inštruktorjev v Irak.