nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2006, poved v sobesedilu:

To jih sploh ne zanima, saj načenjanje takih doktrinarnih vprašanj pri nas ne dviguje ne političnega ratinga politikom ne naklade medijem ‐ ob to se občasno spotika samo neki čudaški Krivic, medtem ko vsa druga ustavnopravna stroka raje previdno molči, le občasno poudari, da je do razlogov za impeachment (obtožbo predsednika republike, da je kršil ustavo) kljub vsemu še daleč.

Ko sam trdim, da gre pri za predsednikovi ustavni vlogi grobo nasprotno vpletanje v notranjepolitična vprašanja, kjer bi moral ostajati striktno nevtralen (pri ustanavljanju Gibanja za pravičnost in mir, kjer si je dovolil celo izjavo, da so vanj vabljeni vsi, ki so razočarani nad sedanjimi možnostmi v obstoječem političnem sistemu, ali nekaj podobnega, pa skoraj že za poskus spodkopavanja ustavnega sistema parlamentarne demokracije in vloge strank v njem), tega ne poudarjam z namenom, da bi zoper njega kdo sprožil impeachment (postopek za odstavitev), ampak z namenom, da bi se vsi skupaj začeli zavedati, da ni toliko pomembno, ali je to Drnovškovo čudno ravnanje bolj nevarno za trenutne politične interese vladne ali opozicijske strani, ampak da je resnična nevarnost tega početja, če ne bo kritično ovrednoteno, da bo v zavesti ne le širše laične javnosti, ampak celo v zavesti ustavnopravno premalo izobražene politične in novinarske javnosti popolnoma popačilo predstavo o ustavni funkciji predsednika republike kot politično nevtralnega garanta oziroma varuha ustavno določenih razmerij med nosilci treh ločenih vej oblasti, med katere on sam sploh ne spada (čeprav tudi del naših ustavnopravnih strokovnjakov nekritično ponavlja že zdavnaj preseženo tradicionalno oziroma historično tezo, da predsednik republike skupaj z vlado spada v izvršilno vejo oblasti). Naj ponovim, kar sem v tej kolumni zapisal že leta 2002: »Ostati mora ves čas nevtralen, da bi lahko s te nevtralne pozicije uspešneje in kredibilno interveniral v politično življenje v skrajno redkih primerih, ko mu ustava tako intervencijo zapoveduje: predlaganje kandidata za predsednika vlade v političnih krizah (po rednih volitvah je to politično pomembna funkcija le, kadar izid volitev ni povsem jasen), razpustitev parlamenta, kadar ta zaradi notranje razcepljenosti dalj časa ni sposoben formirati vlade (tu je funkcija našega predsednika ustavno žal preveč okrnjena), predlaganje ustavnih sodnikov, guvernerja Narodne banke, ombudsmana itd. (tu je pa pri nas zelo okrepljena) ‐ in komaj še kaj.«


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA