nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2006, poved v sobesedilu:

Ampak to, kar je pri tem zame še bolj zaskrbljujoče od te ali one Drnovškove notranjepolitične eskapade same, je to, kako jih praktično celotna naša politična in medijska javnost sprejema in vrednoti skoraj izključno skozi politično-strankarska očala, skozi politično cost-benefit analizo (komu kakšna Drnovškova poteza politično koristi in komu škoduje) ‐ vrednotenje tega čudaškega Drnovškovega vpletanja v notranjo politiko skozi očala ustavnega prava oziroma ustavnopravne vloge formalnega šefa države v parlamentarni republiki pa je celotni naši politični in medijski javnosti popolnoma tuje. To jih sploh ne zanima, saj načenjanje takih doktrinarnih vprašanj pri nas ne dviguje ne političnega ratinga politikom ne naklade medijem ‐ ob to se občasno spotika samo neki čudaški Krivic, medtem ko vsa druga ustavnopravna stroka raje previdno molči, le občasno poudari, da je do razlogov za impeachment (obtožbo predsednika republike, da je kršil ustavo) kljub vsemu še daleč.

Ko sam trdim, da gre pri za predsednikovi ustavni vlogi grobo nasprotno vpletanje v notranjepolitična vprašanja, kjer bi moral ostajati striktno nevtralen (pri ustanavljanju Gibanja za pravičnost in mir, kjer si je dovolil celo izjavo, da so vanj vabljeni vsi, ki so razočarani nad sedanjimi možnostmi v obstoječem političnem sistemu, ali nekaj podobnega, pa skoraj že za poskus spodkopavanja ustavnega sistema parlamentarne demokracije in vloge strank v njem), tega ne poudarjam z namenom, da bi zoper njega kdo sprožil impeachment (postopek za odstavitev), ampak z namenom, da bi se vsi skupaj začeli zavedati, da ni toliko pomembno, ali je to Drnovškovo čudno ravnanje bolj nevarno za trenutne politične interese vladne ali opozicijske strani, ampak da je resnična nevarnost tega početja, če ne bo kritično ovrednoteno, da bo v zavesti ne le širše laične javnosti, ampak celo v zavesti ustavnopravno premalo izobražene politične in novinarske javnosti popolnoma popačilo predstavo o ustavni funkciji predsednika republike kot politično nevtralnega garanta oziroma varuha ustavno določenih razmerij med nosilci treh ločenih vej oblasti, med katere on sam sploh ne spada (čeprav tudi del naših ustavnopravnih strokovnjakov nekritično ponavlja že zdavnaj preseženo tradicionalno oziroma historično tezo, da predsednik republike skupaj z vlado spada v izvršilno vejo oblasti).


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA