Pozablja, da se poštenje ne da kupiti, ne zdaj, ne nikoli, in da mu ga ne more podariti »novi,« ki je svoje «poštenje« zelo že prodal. Gospod pozablja tudi, da je njegova usoda določena, da je samo lutka v rokah svojih gospodarjev. Kjerkoli že, pri Delu ali Večeru mu ne ostane drugo kot vodenje »prefinjene oblike diskriminacije in zatiranja brez večjega nasprotovanja javnosti,« kot je nazorno pojasnil g. v enem svojih komentarjev.