je postala ministrica v prvi slovenski vladi že leta 1945, v času, ko so ženske v Ameriki in Angliji o čem podobnem lahko samo sanjale. S svojim zgledom je naredila pomemben korak v boju za enakopravnost spolov in vsem Balkancem sveta pokazala, da ženski ni treba po ves dan dojiti otrok, molsti krav in mešati tistega, kar je dala v lonec. Če hoče, lahko ne dela prav nič, ampak le sedi, kadi ali se vozi v črnem mercedesu in hodi na partijske sestanke, in to kadar ji srce poželi.