Mimogrede je vrhovni poveljnik oboroženih sil naše države, kar pomeni, da ukazuje ‐ ali pa tudi ne. In če bi bilo v resnici kaj na tem, da ga je njegov ad hoc čut za pravičnost in spodobnost vsega prevzel, bi imel možnost, da bi prav kot vrhovni poveljnik tako sedanji kot prejšnji vladi vljudno, a odločno dal vedeti, da tega ukaza ne bo podpisal. S takim dejanjem bi se za spremembo zares vpisal v slovensko zgodovino, tako »tu« kot »tam«.