Maroškemu kralju je ponudil nekaj, česar ni mogel zavrniti (maroški romarji ne bodo smeli več v Meko ipd.) ‐ in Akkad je moral ob spremstvu vojske zapustiti Maroko.
Fejzal mu je sicer ponudil 20 milijonov dolarjev, če snemanje filma preprosto opusti, toda Akkad je vztrajal. Sploh pa, v tem, da je Fejzal potem nenadoma zbolel in malce kasneje padel kot žrtev atentata (1975), je Akkad videl ultimativni božji signal, da mora film posneti.