Podobno velja za socialno državo, kjer so problemi davčnega prerazdeljevanja in merila pravičnosti preprosto zunaj logike homo oeconomicusa. Večina teoretičnih in empiričnih študij pojasnjuje, da enotna davčna stopnja razbremenjuje bogatejše sloje in razmeroma bolj obremenjuje nižje sloje. Da postavlja princip konkurenčnosti pred načela solidarnosti.