V občinah s po 2000 ali 3000 prebivalci namreč potem sami upravljajo z državnim denarjem, kar jasno pomeni, da gre ves denar za par kilometrov novega asfalta in včasih celo vodovoda. Za ustvarjanje novih delovnih mest, gospodarsko politiko in podobno pa, jasno, zmanjka denarja. Tudi dogovor o večjih projektih v regijah je toliko težji, kolikor več županov je potrebno za dogovor.