Poleg tega da bo drobljenje občin povezano z dodatnimi stroški, je vprašljiv tudi makroekonomski izplen malih občin. V občinah s po 2000 ali 3000 prebivalci namreč potem sami upravljajo z državnim denarjem, kar jasno pomeni, da gre ves denar za par kilometrov novega asfalta in včasih celo vodovoda. Za ustvarjanje novih delovnih mest, gospodarsko politiko in podobno pa, jasno, zmanjka denarja.