Med drugimi je neki Francoz na sebi opravil poskus, pri katerem se je za nekaj mesecev zaprl v jamo in živel življenje, kot mu ga je narekovala notranja ura. Nekaj časa je sicer trajalo, da se je telo privadilo svojemu ritmu, vendar so kmalu ugotovili, da je dan po naši naravni uri brez pomoči Sonca ali Lune daljši od dejanskega in je dolg 26 ur. Ker pa ima danes vsak določen urnik, ki se ga mora bolj ali manj držati in je pri tem v stiku z naravo (vidimo sonce, temo, dež, meglo), nam notranjo uro nastavi narava, ki se s spreminjanjem skozi leto poigra z našim biološkim ritmom.