Kar bega pri novi oblasti, je po eni strani dimenzioniranost, po drugi pa neko skorajda-dejstvo, da so postale bizarne, zdravemu razumu nenaklonjene poti prepričevanja ne le nova slovenska pot v novo retorično umetnost, temveč so dobile že kar strukturne, implicite ponekod celo uzakonjene in tako rekoč »državotvorne« poteze. Konsekventno temu analiza političnega diskurza nikakor ne more ostati na zgolj tehnični ravni obravnave: v prihodnje bi zahtevala študijsko povezano delo filozofov in logikov, sociologov in psihologov, politologov in komunikologov. Tudi za ceno tega, da ostanejo ali postanejo »tako imenovani strokovnjaki«.