Po njenem mnenju gre za precedenčni primer tudi zato, ker je bil pomiloščen prvi obsojeni tranzicijski direktor, ter celo zato, ker je bil pomiloščen ob napačnem času, ko se tožilci ravno trudijo pridobiti samozavest in odločnost. Tu je nujno najprej pojasniti, da sploh ni bil obsojen kot tranzicijski direktor, saj privatizacija Hita ni bila predmet postopka. Sodišče je tudi sprejelo izvedensko mnenje, ki pojasnjuje, da v zadevi Hit ni prišlo do oškodovanja družbenega premoženja.