O Kosovu se je vedelo le to, da je tam veliko problemov, a nikogar ni zanimalo, kakšni so in kako jih preseči. V klasični maniri izmikanja problemom se je Kosovo getoiziralo, namesto da bi ga ostali deli države poskušali vključiti v svoje življenje. V takem času si prevzel vodenje društva književnikov in iz njega naredil edino resno politično silo, ki ni podlegala nacionalističnim željam in pripeljala probleme Kosova v svetovno skupnost.