Čeprav je bilo to srečanje namenjeno združevanju književnikov iz vse Jugoslavije, sem bil edini predstavnik katere izmed republik, kar je kazalo na izoliranost Kosova in s tem tudi na odnos ostalih narodov do te nesrečne pokrajine. O Kosovu se je vedelo le to, da je tam veliko problemov, a nikogar ni zanimalo, kakšni so in kako jih preseči. V klasični maniri izmikanja problemom se je Kosovo getoiziralo, namesto da bi ga ostali deli države poskušali vključiti v svoje življenje.