Besede, ki jih ob smrti velikega človeka pišejo v nekrologih, pogosto pretiravajo v opisovanju dejanj, ki jih je posameznik storil, saj se mnogokrat instrumentalizirajo zaradi bodočih političnih namenov posameznega pisca za lastne cilje. Naštevajo se vsi dosežki in nagrade posameznika; ta suhoparnost pa se poskuša prekriti s pretiravanjem o posameznikovi osebnosti. Skratka, pisci nekrologov velikim ljudem prepogosto s pretiravanjem škodijo pokojnemu, obenem pa (ne)hote utirajo pot za politične cilje, ki morda sploh niso isti, kot so bili cilji umrlega.