Takrat je štafeto prevzel Akvinski (1224-1274), najpomembnejši predstavnik sholastike, ki je povzel Aristotelove izjave o ekstazi in prevzetosti duha ob orgazmu ter s tezo, da je spolni odnos, s katerim se prenaša izvirni greh, okužen in pokvarjen, še ojačal seksualni pesimizem.
Za Akvinskega je zakonski spolni odnos predstavljal smotrno izločitev semena z namenom, da se zaplodi otrok, to pa se mora izvršiti v točno določeni obliki oziroma položaju, saj je spolni akt naraven samo tedaj, kadar ustreza pravemu redu. Odklone od normalnega položaja, ki ga dandanes poznamo kot misijonarski položaj, je Akvinski uvrščal med največje grehe.