Prva skupina okoli predsednika Yusufa trdi, da je Mogadiš daleč prenevarno mesto za vladanje in da država nujno potrebuje pomoč mirovnih sil Afriške unije. Drugo skupino sestavljajo predvsem močni mogadiški gospodarji vojne (ti so za to priložnost pozabili na nekdanje spore), zbrani okoli predsednika parlamenta, ki pravijo, da je v ustavi zapisano, da je Mogadiš glavno mesto, torej druge možnosti odpadejo, tuji vojaki pa po njihovem za ohranjanje miru v deželi niso potrebni.
Razlog za optimizem je, da se je tej vladi za zdaj uspelo obdržati dlje kot njenim predhodnicam.