Spominjam se Bernikove razstave del s krščansko figuraliko, nastalih v začetku osemdesetih letih: po mojem dojemanju je bila njegova razstava leta 1985 razstava desetletja: pretresljivo, pretresljivo in še enkrat pretresljivo. Iskreno do bolečine. Pravim: po mojem dojemanju, kajti menim, da če se gledalec sam ne odpre neki umetniški stvaritvi, je zanj nema.