nova beseda iz Slovenije

Revija Mladina, leto 2006, poved v sobesedilu:

Presenetilo me je samo, ko sem v današnjem Delu (tik pred oddajo te kolumne) prebral, kako ga v tem ciničnem oportunizmu ni več sram niti odkrito napisati, da njegovo stališče ni enako stališču stranke, katere predsednik je (pa zato ne bo odstopil ‐ morda bi raje zamenjal člane te stranke, ki se z njim ne strinjajo?), in, kar štejem za višek cinizma; kako je napisal dobesedno, da je stranka odločila, da bomo podprli rešitev, ki bo temeljila na spoštovanju človekovih pravic in ustavnega sodišča, česar pa ta predlog vlade ne omogoča ‐ on pa k temu takoj doda: Vseeno si želim, da bi do ustavnega zakona prišlo. Tak skrajni cinizem je pa v nekem smislu morda še bolj neetičen kot Drnovškovo bežanje pred lastno odgovornostjo: kaj mar nezakonitosti in krivice, storjene tisočem ljudi, kaj mu mar tudi stališča lastne stranke, ki ji predseduje (pa njena stališča javno spodkopuje, namesto da bi se demokratično sprejetim stališčem podredil ali pa odstopil) ‐ on hoče samo ugajati prevladujočemu delu javnega mnenja. še bo ta stranka vzdrževala na svojem čelu človeka, ki podpira stališča njenih političnih nasprotnikov, ne njena lastna?


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA