Že njegove prve solistične zunanjepolitične pobude sem v bistvu podprl, le z metodološko pripombo, da bi jih moral dajati bolj v osebnem imenu, kot izkušen akter v mednarodnih odnosih, in poudarjati, da jih ne daje v imenu države, katere formalni državni poglavar je. Da bi kdaj doslej kaj podobnega počel, vsaj uspešno in v mednarodni skupnosti dobro sprejeto, katerikoli drugi šef parlamentarne republike ali monarhije, mi sicer ni znano ‐ toda tudi v ustaljenem svetu diplomacije in mednarodnih odnosov se kdaj kaj spremeni, in zakaj ne bi tega vsaj poskusil tudi naš. Pri tem je imel in ima vse moje simpatije.