Idejo in misel, da lahko Evropejec sistematično pomaga Afričanom blažiti revščino, bolezni in lakoto, so doslej pri nas udejanjali le katoliški misijonarji.
Z navdušenjem in ogorčenjem iz naslova ne mislim toliko na dosedanje politične in medijske reakcije na Drnovškove presenetljive eskapade, saj so se vse te reakcije v eno ali drugo smer izražale bolj previdno in rezervirano ‐ kot se za naše običaje in naš nacionalni karakter pač spodobi. Ker jaz sam na tovrstno spodobnost ne dam kaj dosti, z naslovom te kolumne izražam predvsem svoj lastni odnos do Drnovškove preobrazbe in do njegovih vsekakor nenavadnih aktivnosti v zadnjem času.