In tako kot leta 1996 bi Likud spet lahko vodil Netanjahu, ki je po zmagi na volitvah naredil veliko za zavlačevanje in končno iztirjenje oselskega mirovnega procesa. In zdaj, po ustanovitvi Kadime, je Likud še manj izrazita sredinska stranka, kot je bila pred desetletjem.
Zaradi praznine na politični sredini, ki bi v Izraelu zazijala ob morebitnem Šaronovem odhodu, si je le težko predstavljati, da bi prišlo do občutnega napredka pri mirovnih pogajanjih s Palestinci.