Po tej morali ne bi smel imeti glede tega, da Amerika nasilno zruši diktaturo Sadama, nobenih zadržkov nihče, ki je izkusil komunistično diktaturo. Pri tem morda ni nepomemben podatek, da jih ni bilo malo, ki se jim je ta vojna upirala ne samo zato, ker je tako sumljivo zaudarjala po časih, v katerih so politiki vojno že enkrat povzdignili v najvišji moralni akt, ampak tudi zato, ker so še preveč živo na svoji koži občutili vojaško okupacijo Madžarske in Češkoslovaške. Težo tega občutka je poudarjalo zlasti to, da je tudi v politični retoriki tistega časa okupacija države funkcionirala kot osvoboditev delovnega ljudstva.