Muzej obstaja drugo leto in živi od prostovoljnih prispevkov in od tega, kar naprosjači: »Najpomembneje je najprej kaj narediti, nato pa prositi.« Da "entuziastovo" početje še zdaleč ni zgolj pronemško, ampak v duhu čezmejnega sodelovanja, se morda najbolje kaže pri drugi, obmuzejski dejavnosti. V prizadevanju za dialog sta z ženo pripravila tečaj slovenščine: »Ljudje so takoj spraševali, koliko mi plačujejo.« opozarja na preprosto dejstvo ‐ da smo v regiji, kjer rodbinske in druge vezi stoletja prestopajo mejo.