Schauritsch pravi, da je društvo »glede na starost članov dejansko klinično mrtvo«, po drugi svetovni vojni pa je igralo pomembno vlogo, »saj so se izseljevali 80-, 90-letni starci prav tako kot otroci«. Med slednjimi je bila gospa, ki je bila ob koncu vojne skoraj polnoletna in je doživela begunska taborišča. Nedaleč od Ehrenhausna je Wagna, kjer je bilo taborišče še pred prvo svetovno vojno, v zvezi s tem pa nam je Schauritsch osvežil poznavanje zgodovine pokrajine: »Prvi pregnanci tod niso bili, ampak: leta 1919 so jih iz Gorice, in Čičarije naseljevali v obmejne okraje.«