Utopija morda res ni možna, a tudi distopija ni stabilna, kar je dokazal tudi padec marksizma. Ni v človeški naravi, če uporabimo še eno od priljubljenih Spencerjevih krilatic (ki si jo je sposodil pri sodobniku, pesniku Tennysonu), da bi se bojevali z zobmi in kremplji, in družba, ki bi zagovarjala kaj takšnega, je obsojena na hitri propad.
Med tremi velikimi posvetnimi verami 19. stoletja ‐ to so darvinizem, marksizem in freudizem ‐ je druga umrla hitro in boleče, tretja pa tiho v pozabo.