Seveda pa je bila svinjarija, ki so jo takrat klerikalni krogi zakuhali z njo, nedvoumen dokaz o namerah RKC: da se z nesramno intrigo vrine v umetniške kroge. Razumem, da institucijo, kakršna RKC je, skeli, da nima umetnikov, da ima le dekoraterje tipa pater. Vendar so se zadeve lotili precej bedasto, ko so brez sramu razbili sam status Prešernove nagrade, ki je zahteval, da se nagradi življenjsko delo umetnika v domovini, in to javno delo.