In ko na vrhu gore veseli umetnjakar ponudi roko izmučenemu umetniku in ga pozdravi z besedami: »Kaj ni to lepo, da se srečava na isti gori?«, mu umetnik odgovori: »To ni ista gora.« Zadnji stavek moje kolumne Gora, prav tisti, ki je bil cenzuriran, se glasi: »Prav žal, pater, ampak to ni ista gora.«
Popolnoma jasno je, da je šlo za klerikalno cenzuro, kajti navadno časopis objavi popravek ali pa se vsaj formalno opraviči.