Zadnja kolumna pa je govorila o simbolu gore, o rasti umetniške osebnosti in o zunanjih uspehih ali neuspehih. Ko umetnik doseže svoj vrh, je to primerljivo z vrhom gore, na katero se na eni strani umetnik vzpenja po neuhojeni poti in previsni skali, na drugi strani gore pa vodi na vrh udobna, položna cesta, po kateri se v limuzinah pripeljejo umetnjakarji. In ko na vrhu gore veseli umetnjakar ponudi roko izmučenemu umetniku in ga pozdravi z besedami: »Kaj ni to lepo, da se srečava na isti gori?«, mu umetnik odgovori: »To ni ista gora.«