Uspeh pri tem je seveda zelo različen in nikakor ni odvisen od nacionalnih ključev. Manj razvite države EU, ki so upravičene do pristopa do kohezijskih sredstev, so pač presodile, da bodo pri teh razpisih težje prišle do sredstev za lizbonsko strategijo, zato so v pogajanjih dajale prednost kohezijskim sredstvom. V Sloveniji je šlo razmišljanje v tejle smeri: če imamo soliden obseg sredstev v »kohezijski ovojnici«, lahko precej tega denarja usmerimo v doseganje lizbonskih ciljev.