Schelling je opazil, da so motnje manj pogoste pri ljudeh, ki so jih zdravili s hidrokortizonom. Zato je vnovič razčlenil podatke, ki jih je dobil med manjšim poskusom s placebom, katerega glavni namen je bilo raziskati učinkovitost hidrokortizona pri zdravljenju septičnega šoka. Ugotovil je, da je sedem od enajstih ljudi (64 odstotkov) v skupini, ki je dobivala placebo, trpelo tudi zaradi posttravmatskega stresa, medtem ko jih je v skupini, v kateri so jemali pravo zdravilo, le devet od 20 (45 odstotkov).