Od tam podatki hitro nadaljujejo pot proti predelu čelnega režnja možganov v obliki mandlja, kjer se okvirno oceni »čustvena vrednost« dražljajev. Če možgani prepoznajo potencialno nevarno sestavino ‐ denimo škripanje zavor, hitro vozilo ali zvit klobčič na tleh, ki bi lahko bil tudi kača -, sprožijo telesni odziv v primeru stresa: pride do značilnega navala adrenalina in noradrenalina, ki človeka spodbudi ali k begu ali k boju. »To je hiter, primaren odziv,« pravi Pitman.