Medtem ko je neki vojak na zelo vidnem mestu uriniral kar na centralni veliki platneni šotor, je Roman na odru najprej »dramsko podajal vsebino«, torej pokal neke kvaziljudske štose, nakar je zbrane nagovoril tudi osebnoizpovedno. Jezi ga namreč, ko sliši ljudi govoriti o desetdnevni vojni, saj se sam zelo dobro spominja, kako je bil v bojni pripravljenosti od maja 1990 pa vse do dne, ko je tla zapustil zadnji jugoslovanski vojak. »O desetdnevni vojni zdaj govorijo tisti, ki jih ni bilo zraven ‐ ali pa so bili, ampak na kaki drugi strani.