In bogu, da so bili, saj so dajali premrlemu pisunu vsaj rudimentarno zaščito pred uničujočim kočevskim ivjem, kjer morda brsti genom planšarskega gorostasa, mestne srajce pa se v nekaj urah posušijo v malo zagrenjeno kocko ledu. In to ne le novinarske: ko so bili med glavnim delom prireditve aplavzi bolj medli, kot je nalagala patina historičnega zanosa, je bilo to mogoče pripisati temu, da bi se marsikomu, če bi ploskal preveč strastno, katera izmed rok preprosto odkrušila.
PRIHODNOST PRIPADA POGUMNIM, je z velikimi črkami pisalo na platnu nad odrom.