Kitajska ne izbira sredstev za doseganje uspeha: delavci, ki nimajo učinkovitega sindikalnega zastopništva, delajo za nizke plače. Ljudje v ozadju čudeža neredko delajo od 60 do 70 ur na teden, živijo v domovih, kjer si sobo delijo s 15 sotrpini, zaslužijo tudi manj kot 44 dolarjev na mesec in grozi jim izguba službe, če se na delovnem mestu poškodujejo.