Pomislim, da bi rekel študentom, da se mi je nekaj zgodilo, da bom sedel, malo počakal in potem začel. Ampak pred mamo se nisem hotel osmešiti, pa sem prišel na idejo, da bom zavzel držo, ki sem jo imel v teatru, kadar sem se postavil na govorniški oder kluba jakobincev, in bom obrnil glavo v neki poseben položaj, ki mi je, ne vem zakaj, godil, ko sem to govoril. Upal sem, da bo celotno samoobčutenje telesa iz mene priklicalo pozabljeni tekst.