»Vsi pravijo, kako dementni so ti norci, ki celo noč čakajo na mrazu ...« mi je dejala nežna, sočutna in razumevanja polna duša. »Kar je najverjetneje sicer res, ampak jaz se vseeno vprašam: ali ni to malikovanje popustov tudi dokaz, kako grozno revni so ljudje pri nas?« V osnovi bi se lahko sicer strinjali in salutirali humanizmu v teh besedah, a je zrno soli ob usmiljenju do beračev s polnimi vozički plazma televizorjev vseeno preznatno, da bi jim šel človek ravno talat bone za topli obrok v javni kuhinji.