»Kupec« v zdravstvu je namreč prisiljen kupiti določeno blago oz. storitev ne glede na ceno, saj je premalo informiran, da bi lahko izbiral med potrebnimi in nepotrebnimi storitvami. Če bi si na primer vsak zdravnik omislil ultrazvok, cena te storitve ne bi padla, kot bi se to zgodilo na pravem trgu, temveč narasla, saj bi se zmanjšalo število preiskav na eni napravi, zdravnik pa bi si želel povrniti strošek nakupa in še kaj zaslužiti. Večina njegovih bolnikov, ki jim bo tudi po nepotrebnem ponujal to storitev, bo na to izsiljevanje pristala, saj nima alternative.