Še bolj nazorna je primerjava med šestisočglavo begunsko katoliško skupino, ki pred komunizmom po koncu 2. svetovne vojne pobegne v Avstrijo in Italijo, se po srečnih okoliščinah izogne vrnitvi v domovino in katoličani, ki živijo v 2. Jugoslaviji. Iz »vetrinjske« skupine zrastejo predsednik slovenske vlade, kardinal, nadškof ljubljanski, mnogi vodilni strokovnjaki in umetniki na najrazličnejših področjih. Se pravi, v demokraciji uspejo ljudje, ki začnejo svojo pot kot DP (Displaced persons ‐ torej izgnanci), uveljaviti svoje talente.