Na eni strani vrhunsko angažirano intelektualko Vode, ki prestane boljševistične zapore, ki jih oceni kot hujše od nacionalsocialističnih koncentracijskih taborišč, ki jih je prav tako preživela, in životari ostanek življenja v režimski izolaciji, ki ji preprečuje delo in ogroža preživetja. Na drugi strani pa postavimo, ki mu preživetveni refleks narekuje beg iz domovine. Tako se znajde v Italiji in uspe narediti svetovno umetniško kariero.