V času, ko oblast snuje reforme, ki znajo prizadeti ljudi z manjšimi zaslužki, bi pričakovali bolj subtilno politiko, ki ne bi iz skupine denacionaliziranih naredila privilegirane skupine. Govoriti o privilegiju teh, ki so bili za pol stoletja »okradeni«, je seveda cinizem, toda, kadar sta na tehtnici dva zla: strah pred reformo pri revnejših in nepopolna poprava zgodovinskih krivic do predvojnih lastnikov, je vsekakor manjše zlo vzeti dohodninsko ugodnost bogatejšim.
Ta tema je resda bolj simbolne vrednosti, toda nakazuje nevarnost samozadovoljne koalicijske večine, ki ima dovolj parlamentarnih glasov, da sprejema zakone po svoji volji.