Iz romana Čudoviti klon smo iztrgali odlomek, ki bi lahko literarni prvenec z vso potrebno objektivno "nestresnostjo" promoviral tako v "knjigofilskem" listu osrednjega slovenskega časnika kot v prispevkih vrle nacionalke, ki jih preveva duh kulturnega magnetizma. Hej, odlomek je politično korekten do te mere, da bi ga celo literarna fetišistka zlahka prebrala v katerega od svojih etrov. Ampak zaplete se, ko bralec ugotovi, da odlomkov, kot je tale, v Čudovitem klonu ni ravno na pretek.