Christman se ne obotavlja priznati, da so njegove raziskave osredotočene na posledice, ki so neopazne, če jih v laboratoriju ne poveča na nenormalne razsežnosti. Rad tudi poudari, da nima namena dokazati, kako je ena konfiguracija možganov boljša od druge. Poleg tega je vpliv drugih dejavnikov ‐ bioloških, družbenih in kulturnih ‐ prevelik, da bi si normalen človek drznil trditi, kako velik prečnik pomeni neverjeten talent za čelo, majhen prečnik pa nujno prinaša izgubo spomina.