K sodelovanju je povabil glasbenike, ki so igrali godala, tolkala in klaviature. Nato je izmeril, katero roko uporabljajo, in sicer z raziskovalnim orodjem, znanim kot edinburški popis ročnosti. Zaradi dognanj Witelsonove je pričakoval, da bo pri godalih nadpovprečno veliko levičarjev ‐ saj morata biti pri njih levica in desnica zelo usklajeni -, ker večji prečnik pripomore k boljšemu sporazumevanju med obema možganskima hemisferama.