Potem sem štirinajst dni pred zaporom šel ropat, sem si rekel, če mi uspe, ok, če ne, pa ne.«
Manj zgovorni so delovali izgubljeno. Njihove kraje so bile naključne, prestopki spontani, njihove predstave o tem, kaj jih čaka zunaj, pa so sanjske in brez dvoma neuresničljive: »Rad bi kupil stanovanje, zdaj imam prihranjenih 500 tisočakov.«