Že sedaj se predvidevajo samo tako, da se osiromaši nacionalna garda, ki je ustvarjena za operacije, kakršna je bila ob, ne pa za invazije na drugih celinah.
Bush mlajši tudi sedaj, razumljivo, izbira svoje občinstvo in o vojni najraje pripoveduje kadetom v Anapolisu, ki ga gledajo s široko razprtimi očmi kot preroka ‐ pravi, da pred sabo vidi, nekje v daljavi najbrž, zmago, da o tem, da Amerika »ne bo nikoli nehala boja za demokracijo in proti terorizmu«, pa naj stane, kolikor hoče, niti ne govorimo. Njegovo upanje pa je usmerjeno v novo iraško vojsko, ki bo slej ko prej tolikšna, da ji bodo Američani lahko predali vajeti in ... odšli domov.