Upam, da bo pri teh občutljivih vprašanjih glavno besedo imela zgodovinska stroka, pri čemer od zgodovinarjev, ki bodo o tem odločali, pričakujem, da se bodo znali izogniti vsem Scilam in Karibdam, ki se bodo pojavljale. Nacionalni zgodovinski spomin namreč ni nekaj, kar je dano samo po sebi, ampak ga s poudarjanjem ali marginaliziranjem posameznih tem oblikujemo prav v sedanjosti. Nekatere teme so torej izbrane za to, da se jih spominjamo, druge so zapisane pozabi, čeprav je oboje del naše preteklosti, in najslabše, kar se lahko zgodi, je, da se bomo pri tem »izbiranju« vedli navijaško.