je mehko in čustveno brala pisma žrtve, pa je hladno in odsekano bral dokumente revolucionarjev. Vse skupaj je učinkovalo povsem drugače od najbolj cenjenih prispevkov takšne vrste, recimo BBC-jevih in Discoveryjevih dokumentarcev o takšnih temah, ki so stvarni in nepristranski. Torej prispevek Hrastarjeve ni govoril o novinarstvu patetike v političnem smislu, kot je razumel.