Kot da bi videli rešitev že v tem, da vsaj za cent pomnožijo srd v svetu, ki jih je strpal v njihovo umazano ulico. Kot da bi svojo vsakdanjo vajo v nečloveških perspektivah hoteli pripeljati do nevsakdanjega konca.
Ko so pametni ljudje, ki v velikem francoskem kravalu niso odkrivali zgolj mladostniškega veselja do razbijanja vsega obstoječega, začeli pripovedovati zgodbe o hudi brezposelnosti, ki je zavladala po nekoč delavskih predmestjih, se je zdelo, da napredovanje urbanega nasilja lahko ne samo razumno pojasnimo, ampak tudi omejimo, če ga že ni bilo mogoče preprečiti.